Cerkev sv. Apolinarija

Farna cerkev sv. Apolinarija je v vasi Bogovići, vendar pa se je njena zgodovinska zgodba začela v drugem kraju. Kot farna cerkev se prvič omenja leta 1500 v središčnem naselju, na dubašljanskem polju. Ob njej je bil leta 1618 zgrajen zvonik z gotskimi kapiteli na biforah. Vas je opustošila malarija, zato so se prebivalci preselili v Bogoviće, tedaj razvito in številčno naselje, kjer se je že nahajala cerkev Karmelske Matere božje iz leta 1644. V 19. stoletju so staro farno cerkev sv. Apolinarija razstavili za gradbeni material, nakar so njene dele z volovskimi vpregami prepeljali v Bogoviće, kjer so jo ponovno zgradili na prostoru obstoječe cerkve. Stari zvonik in pokopališče sta ostala na dubašljanskem polju kot spomin na pretekle čase, novi pa je zgrajen v Bogovićih. Cerkev je bila blagoslovljena leta 1857.

Farna cerkev je triladijska zgradba s polkrožnim zaključkom prezbiterija in bočnima kapelicama. Njene dimenzije so: dolžina s prezbiterijem 32 m, širina 20 m, višina 18 m. Tri ladje enake višine držijo štirje masivni kvadratni stebri. Glavna ladja je obokana s križnim obokom, bočni pa sta obokani v obliki soda. Vsi trije oltarji so že prej obstajali.

Masivni baročni marmorni oltar sv. Apolinarija je bil glavni oltar v starejši dubašljanski cerkvi na dubašljanskem polju in izhaja iz 17. stoletja.  Oltarna slika dunajskega slikarja W. Schoffmana iz leta 1862 prikazuje Mater božjo s sv. Apolonijem, ki ima v roki palmino vejo, kar je znak mučeništva, poleg nje pa so klešče, s katerimi je bila mučena, in knjiga kot simbol  modrosti in izpovedovanja vere. Izza nje je sv. Apolinarij (v škofovskih oblačilih z mitro in škofovsko palico).

Obstaja anekdota, da je prišlo do nesporazuma med dunajskim slikarjem in naročnikom. Slikar je mislil, da se cerkev in glavni oltar imenuje po sv. Apoloniju ter ga je zato naslikal v prvi vrsti, na desni strani pa Mater božjo. Ko so odkrili napako, je zmanjkalo časa za popravek in tako je sv. Apolinarij doslikan v kotu.  Na desni strani stoji  sv. Benedikt v črnem benediktinskem oblačilu in z belo brado, za njim pa je sv. Jurij v viteškem oklepu.

Oltarja v bočnih kapelicah, Matere božje z rožnim vencem iz leta 1709 in Karmeličanske Matere božje iz leta 1644, sta prav tako iz prejšnjih cerkva. Marmornati kipi na  oltarju Karmeličanske Matere božje so najkvalitetnejša kiparska dela v cerkvi sv. Apolinarija. Levi kip prikazuje Terezijo Avilsko, desni pa sv. Janeza od Križa. Umetniška dela v cerkvi so izdelali dunajski in hrvaški slikarji ter kiparji. Novi okenski vitraž prikazuje vse današnje dubašljanske kapelice in njihove zaščitnike, izdelani pa so bili ob 150. obletnici te farne cerkve.

Zvonik farne cerkve je zaščitni znak mesta. Zgrajen je po vzoru na stari ohranjeni zvonik v dubašljanskem polju. Je kvadratnega tlorisa  4×4 m, višine 28 m, z dvema stenskima urama, dokončan pa je bil leta 1856.